|
Plezalni klub Škofja Loka Partizanska cesta 46, 4220 Škofja Loka, tel: 031 519 699, email: info@pk-skofjaloka.net |
|||
|
|
KALYMNOS galerija FRIKO »TIM« NA KALYMNOSU Kdor se vsaj malo zanima za plezanje, je v zadnjih nekaj letih verjetno že slišal za grški otoček Kalymnos, ki leži v Egejskem morju blizu turške obale. Tudi mi smo že nekaj casa z vseh strani poslušali komentarje, da je to pravi raj za plezalce, zato smo se odločili, da preverimo te govorice. Konec septembra je kar primeren čas za obisk Kalymnosa, edini problem je, da takrat avion z Brnika ne leti več. Tako smo na otok Kos poleteli z Dunaja. Dogodivščine so se začele že pred poletom, saj se je iz našega kombija skoraj celo pot nekaj sumljivo kadilo, zaprta avtocesta in obvoz čez avstrijsko podeželje pa sta nam pot kar pošteno podaljšala. Ko smo že sedeli v letalu, nam je pilot sporočil, da moramo zaradi gostega prometa vzlet prestaviti za 1 uro, in tako smo na Kos prileteli prepozno, da bi ujeli zadnji trajekt za Kalymnos. Noč smo prebili na trdih stolih na letališču in šele s prvim jutranjim trajektom odpluli proti cilju, ki smo ga po 24 urah potovanja tudi končno dosegli. Z balkona naših skromnih, a čistih in prijetnih apartmajev, se nam je odprl razgled, ki bi očaral vsakega plezalca. Skalnati otok bi se morda navadnemu smrtniku zdel pust, saj so edino rastlinje nizki grmički in redka posamezna drevesa. Nas pa so ob pogledu na previsne stene in neštete kapnike takoj zasrbeli prsti. Kljub neprespani noči in utrujenosti se nismo mogli upreti skušnjavi in smo se takoj odpravili v sektor Panorama. Po približno pol ure hoje smo ugotovili, da stene od blizu izgledajo še bolj noro, in takoj smo začeli s plezanjem. Za kakšne težje smeri sicer nismo imeli energije, pa tudi sonce nas je kmalu ujelo, smo pa zato neizmerno uživali v malo lažjih smereh. Naslednji dan smo se naspani in spočiti podali v sektor Grande grotta, ki nas je že na prvi pogled fasciniral. Gre namreč za ogromno jamo, polno kapnikov vseh oblik in velikosti, po katerih potekajo dolge in previsne smeri z ocenami od 6c+ do 8a. Kmalu smo ugotovili, da je plezanje tukaj povsem drugačno, kot smo ga navajeni. Po večinoma zelo dobrih oprimkih je včasih potrebna dobra iznajdljivost, da obideš vse ogromne kapnike, ki pa ponujajo tudi veliko možnosti za počivanje brez rok. Kljub temu previs zahteva svoj davek, saj prideš na vrh 35-metrske smeri z oceno 7c že kar pošteno utrujen, čaka pa te še najnapornejši del-pobiranje kompletov. Do treh, ko je jamo doseglo sonce, smo se že kar dobro naplezali in prilegel se je osvežilen skok v morje, ki je še ravno prav toplo. Zalsužen dan počitka smo v glavnem preležali na plaži. Ogledali smo si tudi našo vas (Masouri), kjer lahko na vsakem vogalu opaziš, da so plezalci dobrodošli. V skoraj vsakem lokalu in trgovini ponujajo plezalne vodnike, najnovejše informacije in posebne cene za plezalce. Ljudje so zelo prijazni, čeprav se jim nikamor ne mudi. »Relax...« Naslednja dva plezalna dneva smo obiskali malo bolj oddaljen sektor Odyssey. Tam so na nas čakale nekoliko drugačne, a prav tako uživaške smeri. Kapniki so nekoliko spominjali na tiste v Mišji peci, med njimi pa je bilo veliko luknjic, po katerih smo uspešno premagovali vsak dan težje smeri. Za naslednji cilj smo si izbrali sektorja Spartacus in Afternoon, ki sta v senci nekoliko dlje. To smo dobro izkoristili in naš peti plezalni dan potegnili v pozno popoldne. Tudi v Spartacusu so smeri zelo lepe, nekatere kar zelo previsne, vse pa potekajo po dobrih oprimkih. Ta dan je bil za celo ekipo zelo uspešen, saj smo vsi izboljšali svoj dosežek v plezanju na pogled. Naše priprave so se vztrajno bližale koncu in zadnja dva plezalna dneva smo izkoristili za ponoven obisk sektorjev Odyssey in Grande grotta, kjer smo imeli še nekaj neporavnanih računov. Zdaj že navajeni na nov način plezanja smo uspešno postavljali nove meje tako na pogled, kot tudi na rdečo piko. Zadnji dan pred našim odhodom se je na Kalymnosu začel Mednarodni plezalni festival, ki je na otok privabil veliko bolj in manj znanih legend športnega plezanja od blizu in daleč. Tudi mi smo bili zraven in smo si tako v soboto zvečer ogledali diapozitive Marca Piole, Švicarja, ki je zaslužen za marsikatero lepo smer na Kalymnosu, in krajši film francoske legende Daniela Du Laca. Vzdušje na vrtu hotela Plaza je bilo res odlično, nam pa je postalo še malo bolj žal, da zapušcamo otok. Nekateri se s tem dejstvom kar niso mogli sprijazniti, zato so se Katja, Maja in Roman s čelkami odpravili še na nočno plezanje. V sektorju Grande grotta nam je ostala še ena, menda najlepša smer Trella (Madness) z oceno 6c+. Verjetno je res lepa, saj je bila podnevi pod njo vedno dolga čakalna vrsta. V zadnji noči pa je za slovo od fantastičnega plezališca tudi našim najbolj zagnanim uspel nepozaben vzpon v tej smeri. Čakalo nas je le še potovanje domov, ki smo ga prestali brez zapletov, a kislih obrazov. Po 11 dneh uživanja v plezanju in soncu smo se vračali v že kar jesensko hladno Slovenjio. Čaka nas naporen jesenski tekmovalni del sezone, na katerega smo se tudi na teh plezalnih počitnicah dobro pripravili. Kalymnos je tudi nas navdušil, in če vam še kdo rece, da je tam raj za plezalce, mu lahko mirno verjamete! galerija NEKAJ NAJBOLJŠIH VZPONOV: MATEVŽ PINTAR: Daniboy 8a NP, Orion 8a NP, Gaia 8b RP (4.poskus), Priapos 7c+ NP, Zawi nul syndicate 7c+ NP, Andromeda 7c+ NP MAJA VIDMAR: Daniboy 8a NP, Priapos 7c+ NP, Orion 8a RP (2.poskus), Aegialis 7c NP, Spartacus 7c NP, Polifemo 7c NP, Marci marc 7c NP KATJA VIDMAR: : Daniboy 8a NP, Priapos 7c+ NP, Zawi nul syndicate 7c+ NP, Orion 8a RP (2.poskus), Spartacus 7c NP, Polifemo 7c NP LUČKA FRANKO: Daniboy 8a NP, Priapos 7c+ NP, Zawi nul syndicate 7c+ NP, Orion 8a RP (2.poskus), Spartacus 7c NP, Aegialis 7c NP ROK ŽITNIK: Spartacus 7c NP, Aegialis 7c RP (2.poskus), Orion 8a RP (6.poskus), Amphora 7b+ NP |
||
| izdelava spletnih strani: Red Orbit | |||